Uživanje snusa, brezdimne oblike tobaka, se je v zadnjih letih močno povečalo, zlasti med mladimi. Snus se v obliki majhnih vrečk položi pod zgornjo ustnico in vsebuje nikotin ter druge zdravju škodljive snovi. Prav ta neposreden in trajen stik z dlesnimi je glavni razlog, zakaj snus škoduje dlesnim.

Takoj ko se snus ali nikotinske vrečke znajdejo pod ustnico, se nikotin absorbira skozi ustno sluznico in preide v krvni obtok. Pri tem ne vpliva le na osrednji živčni sistem, temveč obremenjuje tudi občutljivo tkivo v ustni votlini. Zaradi rednega stika lahko pride do sprememb na ustni sluznici, obarvanosti zob in predvsem do umikanja dlesni. V hudih primerih postane zobni vrat izpostavljen, kar lahko dolgoročno vodi do bolečin in nadaljnjih poškodb zob.

Je snus nevaren?

Zobozdravniki in zdravstveni strokovnjaki že leta bijejo plat zvona. Snus pogosto dojemamo kot manj škodljivega od kajenja, saj ne nastaja dim in se izdelek lahko uporablja diskretno. Vendar je ta ocena zavajajoča. Ker snus leži neposredno na dlesnih, deluje lokalno še posebej agresivno.

Študije kažejo, da snus ne povečuje le tveganja za bolezni v ustni votlini, ampak je povezan tudi s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Poleg tega obstajajo dokazi o povečanem tveganju za raka v ustih, požiralniku in trebušni slinavki. Pri dnevnem uživanju se znatno poveča tudi tveganje za sladkorno bolezen. Zlasti pri porabi ene škatlice ali več na dan so opazili močno povečano tveganje.

Posledice za zobe in dlesni

Vpliv snusa na zobe in dlesni je pogosto viden že po kratkem času. Značilni so svetli ali belkasti madeži na mestu, kjer redno leži snus. Te spremembe na sluznici lahko izginejo, če se uživanje prekine.

Drugače je pri umikanju dlesni. Ko se dlesen enkrat umakne, je ta škoda trajna. Niti popolna prekinitev uporabe snusa ne more obnoviti izgubljene dlesni. Zaradi tega zobni vratovi ostanejo nezaščiteni, kar poveča tveganje za občutljivost na mraz, vnetja in izgubo zob.

Ali se dlesni po snusu znova zacelijo?

Na kratko: ne. Dlesni, ki so se umaknile zaradi snusa ali nikotinskih vrečk, ne zrastejo nazaj. Nenehno draženje vodi do nastanka nekakšne žuljave ali otrdele lise na ustni sluznici. Ta lahko vizualno izgine, če prenehate z uporabo, vendar dejanska izguba tkiva ostane.

Tisti, ki želijo omejiti škodo, bi morali po možnosti prenehati z uporabo. Če se snus še naprej uporablja, lahko vsaj pomaga, da se poraba zmanjša in da se vrečk ne polaga vedno na isto mesto v ustih. Čeprav to tveganja ne zmanjša v celoti, lahko upočasni nadaljnjo škodo.

Zaključek

Snus poškoduje dlesni predvsem zaradi dolgotrajnega, neposrednega stika z nikotinom in dražečimi sestavinami. Medtem ko se rahle spremembe na ustni sluznici lahko deloma obnovijo, je umikanje dlesni nepovratno. Kdor daje prednost dolgoročnemu ustnemu zdravju, bi se moral zavedati teh tveganj in kritično pretehtati uporabo snusa ali se mu popolnoma odpovedati.